NAJLEPŠI NOTRANJI PROSTORI MUZEJEV PO SVETU, 2. del
NAJLEPŠI NOTRANJI PROSTORI MUZEJEV PO SVETU, 2. del
Glede na vaš odličen odziv, nadaljujemo s predstavitvijo najlepših notranjih prostorov muzejev po svetu, glede na izbor Interior Design Magazine.
6. Mednarodni muzej vin in žganih pijač, Šanghaj, Kitajska
Nekdanji bunker za varovanje vojaške opreme so spremenili v mednarodni muzej vin in žganih pijač. Po vstopu v botanični vrt in sprehodu skozi skromna lesena vrata se obiskovalci spustijo v podzemlje. 32.000 kvadratnih metrov veliko prizorišče združuje komercialne funkcije z muzejskimi razstavami, posvečenimi vinoljubom in vinogradništvu.
7. Muzej umetnostne znanosti, Singapur
Obiskovalci muzeja ArtScience v Singapurju lahko občudujejo 450 zgodovinskih kosov in 250 mineralnih primerkov iz francoskega muzeja. Razstava, ki se razprostira v devetih galerijah, ki jo krasijo slapovi iz osvetljenega bombaža in ustvarja vtis potovanja skozi vesolje.
8. Muzej jutrišnjega dne, Rio, Brazilija
Po olimpijskih igrah v Riu je ostalo mnogo stavb neizkoriščenih. A so se odlično znašli in tako je v eni izmed stavb zaživel Muzej jutrišnjega dne.
Gosti vizionarske, znanstveno usmerjene razstave, ki spodbujajo pogovore o bolj trajnostni prihodnosti. Nenavadna struktura, zasnovana kot povezovalec med mestom in zalivom, ima na obeh koncih velikanske pergole, ki odpirajo stavbo proti Riu na severu in zalivu Guanabara na jugu. Nastavljivi sončni paneli napajajo celoten muzej, ki ima ključno vlogo pri dolgoročni revitalizaciji Porto Maravilhe.
9. Centre d’Art Diane-Dufresne, Montreal, Kanada
Center d’Art Diane-Dufresne, ki je dobil ime po pevki, igralki in slikarki Diane Dufresne, ima različne inspiracije. Muzej je del glavnega načrta za aktiviranje premalo izkoriščenega parka v Repentignyju, s čimer se je predmestje Montreala spremenilo v kulturno destinacijo. V notranjosti se na 15.000 kvadratnih metrih velikega galerijskega in razstavnega prostora razprostirajo diamantno polirane betonske talne obloge, v preddverju pa skulptura iz steklenih vlaken Jean-Paula Mousseauja.
